Ko govorimo o stanju demokracije na splošno in posebej o evropski državljanski pobudi, je veliko razlogov za nezadovoljstvo.
Glede na najnovejše poročilo o svetovni demokraciji, ki ga je 7. marca predstavil inštitut Varieties of Democracy, se je delež ljudi, ki živijo v demokratičnih sistemih, zmanjšal na raven pred skoraj 40 leti. Letos se bo po vsem svetu volitev lahko udeležilo več volilnih upravičencev kot kdaj koli prej, v več državah, kjer volitve potekajo, pa sistem postaja vse bolj avtokratski.
Pripombe je bilo slišati tudi na tednu civilne družbe, ki ga je v začetku marca prvič organiziral Evropski ekonomsko-socialni odbor. Nanašale so se na evropsko državljansko pobudo, prvo čezmejno neposredno demokratično orodje na svetu. „Prezapletena“, „preveč neprivlačna“, „premalo zaupanja vredna“, „neučinkovita“ in „malo znana“ je bilo le nekaj zelo neugodnih ocen, ki so jih izrekli predstavniki civilne družbe, medijev, akademskih krogov in uprave evropske državljanske pobude.
Menim, da so te zelo kritične ocene žal še kako upravičene, vendar tudi preveč previdne in zmerne. Demokracija si zasluži svetovno prevlado. Da bi to dosegli, moramo kot državljani in prebivalci tega planeta, ki bomo v bližnji prihodnosti imeli priložnost sodelovati na volitvah, stremeti k višjim ciljem, kot jih imamo zdaj.
To pomeni, da se ne smemo zadovoljiti z obrambo pred strahom, današnjimi diktatorji in njihovimi strahopetnimi privrženci, temveč moramo narediti veliko več. Nadaljnji razvoj evropske državljanske pobude bi bil korak v tej smeri.
Evropska državljanska pobuda ponuja tri stvari: pravico, instrument in orodje, ki niso obstajali nikoli prej ali kjer koli drugje na svetu. Je kompleksna in celovito zasnovana, digitalno podprta, neposredno demokratična, nadnacionalna, ima podporno infrastrukturo in se učinkovito uporablja.
Evropska državljanska pobuda, ustanovljena leta 2012, se ves čas izvaja in nenehno izboljšuje, kar dokazuje, da je demokratični prostor mogoče razširiti in utrditi tudi v najtežjih okoliščinah.
Upamo, da bo naslednje leto pri rosnih 13 letih „razvajeni otrok“ postal „odločen najstnik“, ki bo Evropi in svetu pokazal, kaj zmore. Ta sveža neobrzdana moč nam je potrebna, da bi razbili zakoreninjeno miselnost držav in birokratskih struktur Evropske unije ter ji vdihnili novo življenje.
Bodimo jasni: ni nam treba neprestano izumljati novih demokratičnih oblik skupnega življenja in misliti, da je to inovativno. Namesto tega se moramo posvetiti evropski državljanski pobudi, da bi ob koncu tega desetletja pri 16 ali vsaj 18 letih dosegla polnoletnost.
Kaj to pomeni? Do leta 2028 ali 2030 sta potrebni dve pomembni spremembi. Prvič, pristojnosti evropske državljanske pobude za določanje prednostnih nalog Unije morajo biti enakovredne pristojnostim Evropskega parlamenta. Z drugimi besedami, Evropejci bi morali imeti možnost, da tako kot poslanci Evropskega parlamenta predlagajo zakonodajo in druge vladne ukrepe.
Drugič, državljani EU bi morali pred koncem tega desetletja dobiti možnost, da sprožijo ne le zakonodajne pobude, temveč tudi vseevropska ljudska glasovanja o vsebinskih vprašanjih, za katera se pogosto preprosto uporablja beseda referendum. Vseevropski referendum ni nova zamisel, temveč gre za zamisel, ki je z rojstvom evropske državljanske pobude in njenimi prvimi leti obstoja zdaj zares dozorela.
Če nam bo na podlagi evropske državljanske pobude uspelo zgraditi takšno prihodnost, bodo ljudje, ko se bodo ozrli nazaj, ugotovili, da je prav ta instrument botroval enemu najbolj osupljivih demokratičnih dosežkov po uvedbi splošnih in enakopravnih volitev v 20. stoletju.
Pokaži manj