Piše Oleksandra Matvijčuk
Kot odvetnica za človekove pravice dokumentiram vojne zločine v tej vojni, odkar jo je Rusija začela leta 2014, tako da bodo prej ali slej vsi krivci kaznovani. Vendar kot človek razumem, da ne moremo čakati do takrat, da jih ustavimo. Zato se zavzemam za hiter začetek postopka pridruževanja Ukrajine zvezi NATO.
Soočamo se s številom vojnih zločinov brez primere. Ruske enote so namerno uničile stanovanjske stavbe, cerkve, šole in bolnišnice, napadle evakuacijske koridorje, vzpostavile sistem ločevalnih taborišč, organizirale prisilne deportacije, zagrešile ugrabitve, posilstva in mučenja ter umorile civiliste na zasedenih območjih.
To ni vojna med dvema državama. To je vojna med dvema sistemoma: avtoritarizmom in demokracijo. Rusija želi dokazati, da so demokracija, pravna država in človekove pravice lažne vrednote. Če so resnične, zakaj ne morejo nikogar zaščititi? Zakaj celotni mednarodni mirovni in varnostni sistem ne more ustaviti ruskih grozodejstev? Zakaj sem jaz, odvetnica za človekove pravice, ki že vrsto let uporablja pravo za zaščito ljudi, zdaj prisiljena, da na vprašanje „Kako lahko pomagamo zaščititi ljudi pred rusko agresijo?“ odgovarjam z: „Dajte Ukrajini sodobno orožje“?
Ker trenutno pravo ne deluje. Vendar verjamem, je to le začasno.
Ruska vojska že desetletja izvaja mednarodne zločine v Čečeniji, Moldaviji, Gruziji, Maliju, Libiji in Siriji. Zanje nikoli ni bila kaznovana.
Prekiniti moramo ta krog nekaznovanosti. Ustanoviti moramo posebno sodišče za zločin agresije, pred katerim bodo Putin, Lukašenko in drugi krivci odgovarjali za ta zločin.
Da, to je drzen korak, vendar pravi.
Kot odvetnica za človekove pravice dokumentiram vojne zločine, tako da bodo nekega dne vsi ruski zločinci zanje odgovarjali, vendar kot človek razumem, da ne moremo čakati do takrat, da ustavimo te zločine. Zato je moje stališče naslednje:
Dokler bo Ukrajina ranljiva, bo ranljiv tudi celoten evroatlantski varnostni sistem. Namesto članstva v zvezi NATO nekateri politiki govorijo o varnostnih zagotovilih, ki jih v resnici sploh ni mogoče primerjati s členom 5 pogodbe o zvezi NATO. Kako lahko ločena zagotovila jamčijo varnost tako velike države, ki je pred ruskimi raketami ni mogoče zaščititi z enim samim ščitom? Kako visoki bodo dolgoročni stroški, zlasti zaradi neposrednih posledic negotovosti, kot je prehranska kriza? Ali nam posebna zagotovila omogočajo trajnost, ko pa se lahko to, kar je danes obnovljeno, jutri spet uniči? Lahko omogočijo varno vrnitev milijonov ukrajinskih beguncev v Ukrajino?
Ukrajina si zasluži članstvo v zvezi NATO. Ukrajina deli vrednote svobode in demokracije ter jih je pripravljena braniti. Ukrajina ne bo le upravičenka, temveč bo tudi pomembno prispevala k varnosti zavezništva. To niso obljube, to je dejstvo, dokazano na bojišču. Ukrajina bo okrepila NATO.
Začetek dejanskega postopka pridruževanja Ukrajine k zvezi NATO bo prispeval h končanju te vojne, ne njeni širitvi. „Strateška negotovost“ bo namreč za Rusijo vselej razlog, da nadaljuje napad na Ukrajino.
Prebivalci Ukrajine na vrhu zveze NATO 11. in 12. julija 2023 v Vilni pričakujejo konkretne rezultate. Ne moremo se več zadovoljiti z zagotovili, da so vrata v NATO odprta. Zdaj je čas, da se sprejmejo odločitve za začetek postopka pristopa Ukrajine k zvezi NATO.
Rusija je bila vselej proaktivna. Vojne in okupacijo tujih ozemelj je izkoriščala za to, da je mednarodno skupnost postavila pred gotova dejstva in jo prisilila, da se sooči z novo realnostjo. Demokratične države, ki sodelujejo v zvezi NATO, bi morale končno prevzeti pobudo za začetek upravljanja tega procesa. Varnost smo predolgo dojemali kot samoumevno. Prevzeti moramo odgovornost za našo skupno prihodnost.
Pokaži manj